|
| Izključitev manjšinskih delničarjev – iz prakse za prakso |
|
Novi ZGD-1 je v 384. členu določil, da lahko skupščina družbe(1) na predlog delničarja, ki je imetnik delnic družbe, ki predstavljajo najmanj 90% osnovnega kapitala družbe (glavni delničar), sprejme sklep o prenosu delnic preostalih delničarjev na glavnega delničarja za plačilo primerne denarne odpravnine. Pravne posledice sprejema takšnega sklepa so urejene v 387. členu ZGD-1. Tretji odstavek navedenega člena določa, da z vpisom sklepa o prenosu delnic v register preidejo vse delnice manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja, ki s tem postane edini lastnik družbe.
Razlogov za izključitev manjšinskih delničarjev iz lastništva delniške družbe je več. Glavni razlog je seveda finančne narave – običajno celotno breme finančne izpostavljenosti pri zagotavljanju sredstev delniški družbi nosi le glavni delničar, manjšinski delničarji le molče spremljajo plemenitenje sredstev družbe.(2) Seveda poleg navedenega bremena financiranja razvoja družbe obstoječa lastniška razpršenost vpliva tudi na vodenje, nadziranje in upravljanje družbe predvsem zaradi stroškov in obsega opravil v zvezi s skupščinami družbe, izplačili dividend in izpostavljenosti tveganjem zaradi potencialnih različnih stališč več delničarjev do različnih vprašanj, ki so v njihovi pristojnosti. Glavni delničar bo po izvedeni izključitvi manjšinskih delničarjev tako lahko v celoti prevzel odgovornost(3) in nadzor nad procesom upravljanje družbe in posledično rezultati poslovanja. Namen predmetnega pisanja je postopkovno predstaviti proces izključitve manjšinskih delničarjev v praksi z opisom vsebine vsakega od korakov ob poskusu hkratne opredelitev trajanja celotnega procesa. Če kje, potem v poslovnem svetu velja da sta čas in denar pomembna, posledično čemur je ključen prvi korak, ki bo pokazal okvirno višino pričakovanega stroška izključitve manjšinskih delničarjev iz lastništva delniške družbe – cenitev premoženja ciljne družbe(4) in odločil ali je nadaljnje postopanje ob pričakovanih stroških sploh smiselno. Cenitev naj opravi pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, ki bo na podlagi strokovnega znanja in izkušenj znal izbrati pravo metodo vrednotenja premoženja ciljne družbe kot kriterij za določitev odpravnine(5) – običajno bo uporabljena metoda vrednotenja na osnovi diskontiranih denarnih tokov. Ta je izmed vseh najbolj primerna, ker najbolje odraža pošteno vrednost odpravnine, ki pripada malim delničarjem za izstop iz družbe. Temelji na dohodkovnem pristopu, ki presoja vrednost podjetja z vidika bodočih donosov lastniku kapitala. Po opredelitvi o sprejemljivosti višine stroškov postopka izključitve je potrebno pridobiti ponudbe pooblaščenih revizijskih družb za opravo revizije primernosti ponujene denarne odpravnine. Kot najprimernejši revizor se izkaže revizijska hiša, ki opravlja revizijo računovodskih izkazov ciljne družbe. Na nepravdni oddelek okrožnega sodišča pri katerem je ciljna družba vpisana v sodni register, se poda predlog za imenovanje izbrane revizijske družbe za revizorja, ki bo preveril primernost višine denarne odpravnine, ki jo ponuja glavni delničar. Za vložitev predloga za imenovanje revizorja je potreben izpis Klirinško depotne družbe d.d., Ljubljana iz delniške knjige ciljne družbe s katerim se izkazuje predpostavka za izpeljavo postopka izključitve manjšinskih delničarjev – dosega najmanj 90 % lastništva ciljne družbe. Praksa sodišč pri imenovanju revizorja ni enotna, nekatera sodišča po določilih nepravdnega postopka zahtevajo določitev nasprotnega udeleženca, nekatera ne. Zavoljo časa je smiselno, da predlagatelj – glavni delničar, ž v predlogu kot nasprotnega udeleženca navede ciljno družbo, ki nemudoma po vložitvi predloga poda sodišču izjavo s katero soglaša z imenovanjem predlaganega revizorja za pregled primernosti ponujene denarne odpravnine manjšinskim delničarjem.Sodišče mora o predlogu odločiti v roku 5 dni od prejema predloga in izdati Sklep o imenovanju revizorja s katerim glavni delničar sklene pogodbo o opravi revizije primernosti denarne odpravnine ob izključitvi manjšinskih delničarjev iz ciljne družbe. Sočasno z zgoraj opisanim postopkom imenovanja revizorja glavni delničar pripravi osnutek pisnega poročila glavnega delničarja v katerem pojasni predpostavke za prenos delnic in primernost višine denarne odpravnine. Podatke za sestavo črpa iz cenitve vrednosti lastniškega kapitala ciljne družbe, kjer je navedena in obrazložena tudi uporabljena metoda vrednotenja. Višino denarne odpravnine določi glavni delničar ob upoštevanju da mora primerna odpravnina odražati premoženjsko in profitno stanje družbe v trenutku, ko skupščina delničarjev ciljne družbe sklepa o iztisnitvi. Osnutek poročila, cenitev vrednosti lastniškega kapitala ciljne družbe in predlog skupščinskega sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja se posredujejo imenovanemu revizorju za izdelavo poročila o reviziji primernosti denarne odpravnine ob izključitvi manjšinskih delničarjev. Po prejemu revizorjevega poročila glavni delničar izdela končno poročilo glavnega delničarja.Pred sklicem skupščine ciljne družbe mora glavni delničar upravi ciljne družbe predložiti izjavo banke, s katero je banka solidarno odgovorna za izpolnitev obveznosti glavnega delničarja, da bo nemudoma po vpisu sklepa o prenosu delnic v register, manjšinskim delničarjem plačal odpravnino za pridobljene delnice. Ker gre običajno za izpolnitve obveznosti večje vrednosti in mora banka o prevzemu solidarne odgovornosti za izplačilo odpravnine manjšinskim delničarjem sprejeti sklep na svojem upravnem odboru, je smiselno – zaradi prihranka časa, nemudoma po oblikovanju višine denarne odpravnine, le-to sporočiti banki obenem s podatkom o skupnem številu delnic manjšinskih delničarjev in skupni višini denarne odpravnine. Po izdelavi poročila glavnega delničarja, pridobitvi poročila o reviziji primernosti denarne odpravnine ob izključitvi manjšinskih delničarjev in izjave banke, s katero je banka solidarno odgovorna za izpolnitev obveznosti glavnega delničarja, glavni delničar poda upravi ciljne družbe zahtevo po sklicu skupščine na kateri bi se odločalo o prenosu delnic preostalih delničarjev na glavnega delničarja za plačilo primerne denarne odpravnine. Zahtevi se priložijo vsi zgoraj navedeni dokumenti in predlog sklepa o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja, kar z letnimi poročili ciljne družbe za zadnja tri poslovna leta predstavlja gradivo predlagane skupščine.Razlogov za izključitev manjšinskih delničarjev iz lastništva delniške družbe je več. Glavni razlog je seveda finančne narave – običajno celotno breme finančne izpostavljenosti pri zagotavljanju sredstev delniški družbi nosi le glavni delničar, manjšinski delničarji le molče spremljajo plemenitenje sredstev družbe.(2) Seveda poleg navedenega bremena financiranja razvoja družbe obstoječa lastniška razpršenost vpliva tudi na vodenje, nadziranje in upravljanje družbe predvsem zaradi stroškov in obsega opravil v zvezi s skupščinami družbe, izplačili dividend in izpostavljenosti tveganjem zaradi potencialnih različnih stališč več delničarjev do različnih vprašanj, ki so v njihovi pristojnosti. Glavni delničar bo po izvedeni izključitvi manjšinskih delničarjev tako lahko v celoti prevzel odgovornost(3) in nadzor nad procesom upravljanje družbe in posledično rezultati poslovanja. Namen predmetnega pisanja je postopkovno predstaviti proces izključitve manjšinskih delničarjev v praksi z opisom vsebine vsakega od korakov ob poskusu hkratne opredelitev trajanja celotnega procesa. Če kje, potem v poslovnem svetu velja da sta čas in denar pomembna, posledično čemur je ključen prvi korak, ki bo pokazal okvirno višino pričakovanega stroška izključitve manjšinskih delničarjev iz lastništva delniške družbe – cenitev premoženja ciljne družbe(4) in odločil ali je nadaljnje postopanje ob pričakovanih stroških sploh smiselno. Cenitev naj opravi pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, ki bo na podlagi strokovnega znanja in izkušenj znal izbrati pravo metodo vrednotenja premoženja ciljne družbe kot kriterij za določitev odpravnine(5) – običajno bo uporabljena metoda vrednotenja na osnovi diskontiranih denarnih tokov. Ta je izmed vseh najbolj primerna, ker najbolje odraža pošteno vrednost odpravnine, ki pripada malim delničarjem za izstop iz družbe. Temelji na dohodkovnem pristopu, ki presoja vrednost podjetja z vidika bodočih donosov lastniku kapitala. Po opredelitvi o sprejemljivosti višine stroškov postopka izključitve je potrebno pridobiti ponudbe pooblaščenih revizijskih družb za opravo revizije primernosti ponujene denarne odpravnine. Kot najprimernejši revizor se izkaže revizijska hiša, ki opravlja revizijo računovodskih izkazov ciljne družbe. Na nepravdni oddelek okrožnega sodišča pri katerem je ciljna družba vpisana v sodni register, se poda predlog za imenovanje izbrane revizijske družbe za revizorja, ki bo preveril primernost višine denarne odpravnine, ki jo ponuja glavni delničar. Za vložitev predloga za imenovanje revizorja je potreben izpis Klirinško depotne družbe d.d., Ljubljana iz delniške knjige ciljne družbe s katerim se izkazuje predpostavka za izpeljavo postopka izključitve manjšinskih delničarjev – dosega najmanj 90 % lastništva ciljne družbe. Praksa sodišč pri imenovanju revizorja ni enotna, nekatera sodišča po določilih nepravdnega postopka zahtevajo določitev nasprotnega udeleženca, nekatera ne. Zavoljo časa je smiselno, da predlagatelj – glavni delničar, ž v predlogu kot nasprotnega udeleženca navede ciljno družbo, ki nemudoma po vložitvi predloga poda sodišču izjavo s katero soglaša z imenovanjem predlaganega revizorja za pregled primernosti ponujene denarne odpravnine manjšinskim delničarjem.Sodišče mora o predlogu odločiti v roku 5 dni od prejema predloga in izdati Sklep o imenovanju revizorja s katerim glavni delničar sklene pogodbo o opravi revizije primernosti denarne odpravnine ob izključitvi manjšinskih delničarjev iz ciljne družbe. Sočasno z zgoraj opisanim postopkom imenovanja revizorja glavni delničar pripravi osnutek pisnega poročila glavnega delničarja v katerem pojasni predpostavke za prenos delnic in primernost višine denarne odpravnine. Podatke za sestavo črpa iz cenitve vrednosti lastniškega kapitala ciljne družbe, kjer je navedena in obrazložena tudi uporabljena metoda vrednotenja. Višino denarne odpravnine določi glavni delničar ob upoštevanju da mora primerna odpravnina odražati premoženjsko in profitno stanje družbe v trenutku, ko skupščina delničarjev ciljne družbe sklepa o iztisnitvi. Osnutek poročila, cenitev vrednosti lastniškega kapitala ciljne družbe in predlog skupščinskega sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja se posredujejo imenovanemu revizorju za izdelavo poročila o reviziji primernosti denarne odpravnine ob izključitvi manjšinskih delničarjev. Po prejemu revizorjevega poročila glavni delničar izdela končno poročilo glavnega delničarja.Pred sklicem skupščine ciljne družbe mora glavni delničar upravi ciljne družbe predložiti izjavo banke, s katero je banka solidarno odgovorna za izpolnitev obveznosti glavnega delničarja, da bo nemudoma po vpisu sklepa o prenosu delnic v register, manjšinskim delničarjem plačal odpravnino za pridobljene delnice. Ker gre običajno za izpolnitve obveznosti večje vrednosti in mora banka o prevzemu solidarne odgovornosti za izplačilo odpravnine manjšinskim delničarjem sprejeti sklep na svojem upravnem odboru, je smiselno – zaradi prihranka časa, nemudoma po oblikovanju višine denarne odpravnine, le-to sporočiti banki obenem s podatkom o skupnem številu delnic manjšinskih delničarjev in skupni višini denarne odpravnine. Po izdelavi poročila glavnega delničarja, pridobitvi poročila o reviziji primernosti denarne odpravnine ob izključitvi manjšinskih delničarjev in izjave banke, s katero je banka solidarno odgovorna za izpolnitev obveznosti glavnega delničarja, glavni delničar poda upravi ciljne družbe zahtevo po sklicu skupščine na kateri bi se odločalo o prenosu delnic preostalih delničarjev na glavnega delničarja za plačilo primerne denarne odpravnine. Zahtevi se priložijo vsi zgoraj navedeni dokumenti in predlog sklepa o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja, kar z letnimi poročili ciljne družbe za zadnja tri poslovna leta predstavlja gradivo predlagane skupščine. Sklic skupščine – skupščino skliče uprava ciljne družbe. Predvideva se le ena točka dnevnega reda(6) – na predlog glavnega delničarja sprejem sklepa o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja. Seveda ni ovir, da bi se sklep o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja obravnaval na redni skupščini delničarjev ciljne družbe. Z objavo sklica skupščine na pravilen način – običajno v uradnem listu RS, se zaključi prva faza postopka izključitve manjšinskih delničarjev. Ob dobri koordinaciji sodelujočih – glavnega delničarja, njegove finančne in pravne službe, uprave ciljne družbe običajno ta faza traja dva meseca. Od objave sklica skupščine do dneva zasedanja teče rok 30 dni. V tem času je običajno potrebna prijava udeležbe na skupščino ciljne družbe in po Zakonu o gospodarskih družbah priprava uvodne obrazložitve predloga sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja. Glavni delničar mora pred glasovanjem o predlaganem sklepu ustno obrazložiti predlog sklepa o prenosu delnic in način izračuna višine denarne odpravnine in manjšinske delničarje obvestiti o vseh morebitnih pomembnih spremembah premoženja družbe v obdobju od sestave predloga sklepa o prenosu delnic do zasedanja skupščine.Oprava skupščine je običajno formalnost. Ob izpolnitvi vsega zgoraj zapisanega manjšinski delničarji nimajo utemeljenih razlogov na podlagi katerih bi lahko uveljavljali izpodbojnost ali celo ničnost sprejetega sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja.(7) Manjšinski delničar sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja ne more izpodbijati, če denarna odpravnina, ki jo ponudi glavni delničar, ni primerna, če ni bila ponujena ali če ni bila pravilno ponujena, lahko pa v nepravdnem postopku zahteva sodni preizkus primernosti denarne odpravnine v katerem bo sodišče na podlagi izvedenskega mnenja poravnalnega odbora izvedencev za preizkus primernosti denarne odpravnine odločilo ali je ponujena denarna odpravnina primerna ali ne. Slednji postopek nima vpliva na sodno-registrski postopek vpisa sklepa o prenosu delnic v sodni register. Takoj po pridobitvi zapisnika skupščine se vloži predlog na sodni register za vpis sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja. Po preteku meseca dni od skupščine je potrebno predlog dopolniti z izjavo uprave ciljne družbe, da proti sklepu o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja ni bila vložena tožba na izpodbijanje tega sklepa ali ugotovitev ničnosti. Z izdajo sklepa sodnega registra o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja je končana druga faza postopka izključitve manjšinskih delničarjev. Običajno ta faza od oprave skupščine pa do izdaje sklepa sodnega registra traja do dva meseca. Sklep sodnega registra o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja se po nalogu sodnega registra(9) objavi v Uradnem listu. Po preteku 30 dni od objave je sklep pravnomočen.(10) O pravnomočnosti sklepa registrskega sodišča o vpisu sklepa o prenosu delnic v register je potrebno obvestiti Klirinško depotno družbo. Prenos nematerializiranih delnic, katerih imetniki so bili manjšinski delničarji, s posebnega računa na račun glavnega delničarja, se opravi šele po pravnomočnosti vpisa sklepa o prenosu delnic v register. Po vpisu sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja v sodni register in prenosu delnic v dobro računa glavnega delničarja pri Klirinško depotni družbi se manjšinski delničarji z obvestilom in pozivom obveste o prenosu delnic na glavnega delničarja - izključitvi manjšinskih delničarjev in po posredovanju računov na katere se jim izplača njim pripadajoča denarna odpravnina. Po pridobitvi povratne informacije s strani manjšinskih delničarjev glavni delničar, sam ali preko banke, poskrbi za izplačila manjšinskim delničarjem pripadajoče denarne odpravnine.(11) Običajno zadnja faza postopka od prejemu sklepa sodnega registra o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja do izpolnitve obveznosti plačila odpravnine manjšinskim delničarjem traja tri mesece. Ob dobri koordinaciji vključenih v postopek izključitve – glavnega delničarja, poslovodstva ciljne družbe, finančnih in pravnih strokovnjakov, je postopek izključitve lahko končan v roku šestih do osmih mesecev. Sklepno (2) Od manjšinskih delničarjev ni za pričakovati finančne udeležbe – prevzema bremena finančne izpostavljenosti, pri financiranju nadaljnjega razvoja družbe (3) Predvsem do zaposlenih (4) Poleg glavnega stroška – denarne odpravnine manjšinskim delničarjem, so upoštevanja vredni še strošek cenitve ciljne družbe, strošek revizije primernosti ponujene denarne odpravnine, strošek bančne garancije za izplačilo denarne odpravnine manjšinskim delničarjem, notarski in pravni stroški. (5) V praksi se cenilci najraje z uporabljeno metodo približajo tisti vrednosti, ki daje manjšinskemu delničarju najvišji možni iztržek (6) Poleg proceduralnega sklepa o imenovanju organov skupščine (7) To seveda ne pomeni, da manjšinski delničar, ki bi želel ponagajati ne more vložiti tožbe na izpodbojnost ali ničnost sprejetega sklepa. Po pričakovanjih bo tožbeni zahtevek sicer zavrnjen vendar bo z vložitvijo tožbe po vsej verjetnosti prekinjen sodnoregistrski postopek vpisa sklepa o prenosu delnic v sodni register, kar posledično pomeni časovno podaljšanje za nedoločen čas. (8) Zaznamba izvršbe na delnicah običajno predstavlja podlago za izplačilo denarne odpravnine upniku in ne manjšinskemu delničarju. (9) In plačilu računa (10) Pravnomočnost sklepa na originalu sklepa potrdi sodni register, ki je sklep izdal. (11) V praksi se pri izplačilu denarne odpravnine neredko pojavijo težave zaradi neurejenega dedovanja in nesporočanja naprošenih podatkov potrebnih za izplačilo. V teh primerih se glavni delničar lahko posluži instituta sodnega depozita - sprejem denarnih odpravnin v postopku izključitve manjšinskih delničarjev v sodni depozit. (12) Dosedanjemu glavnemu delničarju. |
